Categories
Uncategorized

Razgovor za delo: najpogostejša vprašanja in najprimernejši odgovori nanje

30 minut ali manj, ki odločajo o vaši nadaljnji karieri: razgovor za službo štejemo med najnapornejše trenutke v življenju – a hkrati tudi med najenostavnejše. Vprašanja, postavljena na razgovorih, so namreč skoraj vedno enaka. Zato si preberite nekaj primerov vprašanj in najprimernejše odgovorov nanje.

– Kakšno vlogo navadno prevzamete v ekipi?

Napačen odgovor: ˝Rad sem vodja.˝ ali ˝Najraje se držim v ozadju.˝

Zavedajte ste, da ste v položaju, kjer se morate izkazati kot prilagodljivi in ustvarjalni. Zato nakažite, da znate prevzemati različne vloge ter da se z lahkoto prilagodite vsaki zadolžitvi, ki vam je dodeljena.

– Kaj je vaša največja prednost?

Napačen odgovor: ˝Izjemno hitro se navdušim nad novimi nalogami.˝

Morda se takšen odgovor resda dobro sliši. A vprašanje je, če je t. i. prednost res vedno pozitivna. Tisti, ki se hitro navdušijo, se navadno tudi hitro naveličajo. Nihče noče zaposliti kandidata, ki bo zanimanje za projekt morda izgubil že po prvih nekaj dneh.

– Kaj vam je v življenju pomembno?

Nikoli ne odgovorite: ˝Zdravje, dobra služba in urejeni partnerski odnosi.˝

Odgovor se sicer nagiba v pravo smer, a ga je treba malce izpiliti. Ne pozabite: ste na razgovoru za službo, zato vaše privatno življenje ni pomembno.

– Zakaj ste se odločili za takšno izobrazbo/za izbrano smer študija?

Raje ne odgovorite z: ˝V naši družini je že dolga tradicija študentov te smeri. Že moj oče in dedek sta bila pravnika, zato sem že zgodaj prišel v stik s tem poklicem.˝

Nikoli ne omenjajte, da ste si nek poklic izbrali zato, ker je bila to želja vaših staršev ali ker je to družinska tradicija. Vašemu sogovorniku morate zagotoviti, da je vaš poklic vaše poslanstvo.

– Koliko časa ste brez službe?

Izognite se navedbi, kot je: ˝Šest mesecev.˝

V ta sicer natančen odgovor vgradite malce osebnosti. Razložite, zakaj ste sami želeli biti dlje časa brezposelni in kaj ste v tem času storili zase ter za svoje izobraževanje na področju, kjer se sedaj želite zaposliti.

– V čem se razlikujete od ostalih kandidatov?

Nikar: ˝Da bi lahko odgovoril na to vprašanje, jih moram najprej videti.˝

Berite med vrsticami. V resnici vas sprašujejo, zakaj naj zaposlijo ravno vas. Torej enostavno poudarite svoje prednosti in odlike.

– Ali si nameravate v kratkem ustvariti družino?

Napačen odgovor: ˝Na to vprašanje ne želim odgovoriti.˝

Seveda je vaša pravica, da na takšno kočljivo vprašanje ne odgovorite, a tako si boste zmanjšali možnosti zaposlitve. Raje poudarite, da sta s partnerjem o družini sicer že razmišljala, a da sta oba mnenja, da v naslednjih nekaj letih najbrž še ni primeren čas za to. Najbolj neumna vprašanja in odgovori na razgovoru za delo

Ste sredi razgovora za delo, ki poteka po najboljših pričakovanjih. Potem pa se zgodi: pride do tistega strašn…

Categories
Uncategorized

Vas mika delo v tujini?

Kratkotrajno delo v tujini ponavadi pomeni nizko plačo in predvsem opravljanje priložnostnih del. Eden od najpogostejših zadržkov pri odločanju za delovni skok v tujino je denar. Ali imate dovolj prihrankov, s katerimi si boste pokrili potne stroške ter stroške nastanitve in hrane? Kakšen je življenjski standard v tujini v primerjavi z našim?

Če vas zanima delo v tujini, morate definirati državo, v katero bi radi šli, in delo, ki bi ga radi opravljali. Nato si morate narediti natančen izračun stroškov – od osnovnih pa vse do tega, koliko vas bo stala pločevinka piva ali obisk tamkajšnjega teatra.

Če bi se radi odpravili na kratkotrajno potovanje, ob tem pa še kaj zaslužili in se tako kar najbolje stopili s tamkajšnjimi ljudmi in načinom življenja, se lahko odločite za delo v tujini na dva načina: z delovno vizo ali pa za delo na črno.

Delovna viza

Postopek za pridobitev delovne vize se razlikuje od države do države. Ponekod jo lahko pridobite večkrat, spet drugje pa le enkrat. V slednjem primeru je pomembno, da si zagotovite delovno vizo za vsaj nekaj mesecev, da ne bi ostali brez možnosti dela. Če imate veze in že vnaprej veste, za katerega tujega delodajalca boste delali, se dogovorite, da vam delovno vizo priskrbi on. Če želite, da vas katero koli tuje podjetje uradno zaposli za določen čas, si jo boste morali kakor koli priskrbeti. To vam sicer prinaša boljše možnosti za zaposlitev v tujini, hkrati pa vas zavezuje tudi k plačilu davka na zaslužek. Če vam to ne diši in ste bolj avanturističen tip, se odločite …

… za delo na črno

To vam omogoča plačilo z gotovino “na roko”, kar pomeni, da vaš zaslužek ne bo obdavčen. Obenem pa morate vedeti, da je tak tip dela še posebej pogost znotraj služb, ki so manj prestižne narave. Najbrž ni vaš cilj, da bi delali v podjetju, kjer bi si nabirali dodatne delovne izkušnje, temveč je vaš cilj zaslužiti nekaj denarja in se dobro integrirati v tamkajšnjo družbo. Delo v barih je ena od najpogostejših možnosti za delo na črno v tujini. Ker delo na črno ponavadi ne pozna javnega oglaševanja, boste informacije o tovrstnih možnostih zaslužka dobili od domačinov, ostalih popotnikov, priročni pa so tudi informacijski panoji v hostlih, tudi raznih klubih, kjer se znajde marsikaj. Delo v tujini izgublja svoj čar

Globalna gospodarska kriza mnoge mlade zvabi iz domačih logov. Nedolgo tega je bilo moč opaziti naraščajoč trend p…

Categories
Uncategorized

10 najpogostejših vprašanj na razgovoru za delo

Pred vsakim razgovorom za delo je dobro, da vsaj nekaj minut namenite pripravi na intervju ter se tako pripravite na vprašanja, ki vam jih lahko zastavi kadrovik. Pred zaposlitvenim razgovorom spoznajte podjetje, oglejte si njegovo spletno predstavitev in preberite kakšen članek ali dva iz medijev o njem, poleg tega pa razmislite tudi, kaj boste povedali o sebi. Kadrovik vas bo v kratkem času želel spoznati čim bolje, pozoren bo tako na vašo govorico telesa, izražanje in komunikativnost, kot tudi na vaše odgovore.

Verjemite vase, bodite samozavestni in se nikar ne vdajte tremi. Pretirana živčnost vam lahko le škodi in tako lahko zapravite dobro priložnost. Treme se boste znebili tudi tako, da boste na razgovor prišli dobro pripravljeni.

Pri razgovoru je pomemben prvi vtis. Ko vstopite v prostor, kjer bo potekal intervju pozdravite prisotne, se jim predstavite in rokujte z njimi, usedite se šele, ko vam nakažejo, kam lahko sedete. Nato vam bo kadrovik začel zastavljati vprašanja, med katerimi so lahko tudi naslednja:

1.Povejte kaj o svojih preteklih delovnih izkušnjah.

Povejte o svojih delovnih izkušnjah, o tem, kakšna dela ste opravljali, kakšno stopnjo odgovornosti ste imeli, koliko časa ste opravljali delo, česa ste se naučili in kaj ste pridobili.

2.Zakaj ste prekinili sodelovanje z vašim prejšnjim delodajalcem?

Pri pogovoru o nekdanjih delodajalcih bodite previdni in raje razmislite, preden rečete o njih kaj slabega. Prav je, da ste iskreni, vendar se skušajte predstaviti v pozitivni luči in odgovorite diplomatsko. Če boste črnili nekdanje sodelavce in delodajalce boste slabo luč vrgli predvsem nase. Na takšno vprašanje lahko odgovorite, da je bilo delo začasno, da na delovnem mestu, ki ste ga opravljali ni bilo mogoče napredovati, da vas v podjetju niso več potrebovali in podobno.

3.§V kakšnem okolju najlažje delate? Raje delate v timu ali individualno?

Delodajalci iščejo osebe, ki se lahko prilagodijo različnim situacijam in so sposobne delati tudi pod stresom in v hrupnem okolju. Pomembno je tudi, da poveste, da znate sodelovati v ekipi, vendar pa lahko delate tudi individualno.

4.Zakaj želite delati v našem podjetju?

Če se boste pred razgovorom pozanimali o podjetju, vam ne bo težko odgovoriti n ato vprašanje. Povejte, zakaj vam je podjetje všeč, kaj pričakujete od delovnega mesta in od sodelavcev.

5.Povejte, katere so vaše slabosti in prednosti?

Ni lahko govoriti o svojih prednostih in slabostih, zato se pred razgovorom pripravite na to vprašanje. Začnite s slabostmi, povejte stvari, ki jih lahko obrnete v svoj prid, končajte pa s prednostmi.

6.Kakšni so vaši cilji? Kje se vidite čez pet, deset let?

Povejte, kaj si želite doseči v določenem obdobju. Pri tem bodite realni, ne pretiravajte, hkrati pa pokažite pravo mero ambicioznosti in poudarite, da ste pripravljeni za dosego svojih ciljev pošteno delati.

7.Kateri je vaš največji uspeh v življenju?

Povejte, na kateri uspeh ste najbolj ponosni in kako ste prišli do njega. Skušajte izpostaviti uspeh na delovnem področju.

8.Kakšno plačo pričakujete?

Na vprašanje o plači raje odgovorite diplomatsko in se izognite konkretnim številkam, da si tako ne zaprete vrat. Če namreč rečete preveč, boste za podjetje predstavljali prevelik strošek, če pa boste rekli premalo, boste plačani manj kot bi si zaslužili. Pred razgovorom je zato priporočljivo, da se pozanimate, kako visoke so plače na podobnih delovnih mestih.

9.Kdaj bi lahko začeli z delom?

Idealen odgovor na to vprašanje je takoj, vendar pa morate spoštovati odpovedni rok pri trenutnemu delodajalcu, v kolikor ga imate.

10.Imate morda kakšno vprašanje?

Priporočljivo je, da ne koncu intervjuja tudi vi kadroviku zastavite kakšno vprašanje, saj s tem pokažete zanimanje za delo. Lahko vprašate, kako bo potekal vaš delovni dan, kakšne so možnosti napredovanja in izobraževanja in podobno.

Kadrovik vam lahko med razgovorom postavi tudi kakšno »nedovoljeno vprašanje«, h katerim sodijo vprašanja o vašem zasebnem življenju, na primer o zakonskem stanu, nosečnosti, zasebnih načrtih in podobnem. Lahko se odločite, da na ta vprašanja ne boste odgovorili, vendar pa s tem verjetno tvegate, da ne boste izbrani. Druga možnost je, da na vprašanja odgovorite, vendar pri tem tvegate, da kadroviku vaš odgovor ne bo všeč. Tretja možnost pa je, da na zastavljeno nedovoljeno vprašanje odgovorite diplomatsko in se na ta način vprašanju izognete.

Po razgovoru se kadroviku ne pozabite zahvaliti za njegov čas in mu še enkrat sezite v roko. Dan po zaposlitvenem intervjuju pa lahko kadroviku pošljete tudi zahvalno pismo, v katerem se še enkrat zahvalite za priložnost in še enkrat poudarite svoje glavne prednost, zaradi katerih ste najboljši kandidat za delovno mesto.

4 skrivnosti do sreče pri iskanju službe

Kako to, da nekateri ljudje dobijo službo, ki si jo želijo, čeprav je sploh ne iščejo? Kako to, da vaši prijatelji dobivajo ponudbe za delo, medtem pa vi čepite doma in iščete službo? In kako to, da vi brskate med oglasi za d…

vir: p-inf.si

Categories
Uncategorized

Za še boljše sodelovanje z delodajalci

Zaradi številnih sprememb na trgu dela, ki so posledica neugodnih gibanj v gospodarstvu, zavod že dalj časa posveča precejšnjo pozornost sodelovanju z delodajalci. Tudi v vseh planskih listinah zavoda je sodelovanje z delodajalci opredeljeno kot ena od temeljnih nalog, zato si prizadevamo že obstoječe oblike sodelovanja z delodajalci izboljšati. V ta namen tudi dopolnjujemo in razvijamo koncept sodelovanja z delodajalci, ki smo ga oblikovali že leta 1994.

Zavod je namreč eden od subjektov na trgu dela, ki ima pomembno in zahtevno funkcijo posrednika med povpraševanjem po delu in njegovo ponudbo oziroma med delodajalci in delojemalci. Strukturno neskladje, ki nastane med zahtevami delodajalca in izobrazbeno strukturo brezposelnih oseb, prijavljenih pri zavodu, predstavlja precejšno oviro pri sodelovanju z delodajalci. Velikokrat se zgodi, da zavod ne more zadovoljiti potreb delodajalca, saj so njegova pričakovanja prevelika. Delodajalci želijo strokoven kader v zelo kratkem času, največkrat takoj, kar je težko zagotoviti ob dejstvu, da imamo na zavodu (podatki so za konec lanskega leta) pri 114.348 prijavljenih brezposelnih osebah, polovico starejših od 40 let, da je 60 % dolgotrajno brezposelnih in 47 % brez strokovne izobrazbe. Zato je pomembno, da se z delodajalci vzpostavi tako sodelovanje, ki bo zagotovilo pretok informacij in omogočilo skupno načrtovanje na daljši rok, hkrati pa služilo kot osnova za oblikovanje programov in ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

V letu 1999 so delodajalci prijavili 148.494 potreb. Povpraševanje je bilo največje po delavcih, potreb po le-teh je bilo 138.688, potreb po pripravnikih pa 9.806. Največ potreb so delodajalci prijavili v storitvenem sektorju, 55,7 % (v primerjavi z letom 1998 za 9,1 % več), v nekmetijskem sektorju pa 43,2 % (v primerjavi z letom 1998 za 0,1 % manj), najmanj pa v kmetijskem sektorju – le 1,0 % potreb (v primerjavi z letom 1998 za 12,3 % več).

Od vseh prijavljenih potreb v letu 1999 je bilo 73,6 % prijavljenih za nova delovna mesta (v primerjavi z letom 1998 za 6,7 % več), za sezonska dela 9,6 % (v primerjavi z letom 1998 za 7,5 % več), za nadomestitev delavcev pa 16,8 % (v primerjavi z letom 1998 za 7,4 % manj). Delež potreb za določen čas je v letu 1999 znašal 70,9 % (za 2,1 % več kot lepo prej).

V letu 1999 je bilo največ potreb prijavljenih na področju predelovalne dejavnosti: 24,9 % od vseh potreb. Sledi področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, kjer smo zabeležili 18,2 % potreb, področje gradbeništva, kjer je bilo 17,7 % vseh potreb in področje poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev, kjer je bilo 9,5 % potreb.

V letu 1999 je bilo največ realiziranih zaposlitev na področju predelovalne dejavnosti (26,1 % od vseh zaposlitev), sledita področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke potrošnje, kjer je bilo realiziranih 18,6 % zaposlitev in področje gradbeništva, kjer smo zabeležili 17,9 % realiziranih zaposlitev.

Po dosedanjih izkušnjah z delodajalci lahko rečemo, da ti pričakujejo individualno obravnavo ter prijazno, strokovno in hitro storitev zavoda. Na zavodu se tega zavedamo, zato poskušamo z delodajalci navezati stik na različne načine. Čedalje bolj se uporablja metoda obiska pri delodajalcih, ki omogoča spoznavanje delodajalca, njegov proizvodni proces, delovna mesta, razvojne programe.

Vse to upošteva tudi nova doktrina sodelovanja z delodajalci. Predvsem pa določa, da je osnovni cilj zagotoviti čim večje število zaposlitev brezposelnih oseb in vzpostavitev takega sodelovanja z delodajalci, ki bo dolgoročnejše, z visoko stopnjo medsebojnega zaupanja in odzivnosti. Osnovni cilj je tako razdeljen na podcilje:

  • učinkovito kritje potreb po delavcih
  • kakovostnejša in trajnejša zaposlitev brezposelnih oseb
  • oblikovanje učinkovite marketinške strategijeVir: panex.si
Categories
Uncategorized

Prosta delovna mesta v misijah mednarodnih organizacij

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) na Dunaju je pan-evropska organizacija, v kateri je včlanjenih 55 držav iz geografsko zelo razširjenega področja, vse od Vancouvra do Vladivostoka.

V skladu z VIII. poglavjem ustanovne listine Združenih narodov je OVSE regionalna organizacija, ki ima prioritetno nalogo zgodnjega opozarjanja, preprečevanja konfliktov, kriznega upravljanja in po-konfliktne rehabilitacije v regijah držav članic. Njen pristop k zagotavljanju varnosti je edinstven v pogledu celovitosti in delovanja preko treh dimenzij: človekovi, politično-vojaški in ekonomsko-okolje varstveni.

OVSE je dejavna na širokem področju izgrajevanja varnostnih inštrumentov, ki vključujejo: varovanje človekovih pravic, nadzor nad orožjem, zaupanje za izgradnjo varnostnih ukrepov, zaščite narodnostnih manjšin, demokratizacije, boj proti terorizmu in ekonomske ter okolje varstvene aktivnosti. Države članice sodelujejo v vseh organih in aktivnostih OVSE na osnovi enakopravnega statusa in odločanja s konsenzom.

Republika Slovenija se aktivno odziva na nove varnostne izzive skozi različne mednarodne organizacije in forume, med katerimi ima OVSE pomembno mesto. Svojo aktivno vlogo in odgovornost pri reševanju vprašanj varnosti in sodelovanja v širšem spektru delovanja OVSE in v mednarodni skupnosti potrjuje Slovenija s predsedovanjem OVSE leta 2005 in delovanjem v Trojki OVSE v letih 2004 in 2006. Predsedovanje bo okrepilo prepoznavnost naše države in ustvarilo pogoje za pomembne politične stike in vlogo Slovenije v mednarodni skupnosti.

Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) s sedežem v Varšavi je vodilna institucija OVSE na področju človekove dimenzije. Njen mandat je dajanje pomoči državam članicah OVSE pri zagotavljanju in spoštovanju človekovih pravic in osnovne svoboščine z uveljavljanjem pravne države, zagotavljanjem pogojev za svobodne volitve, pospeševanjem demokratičnih principov, izgrajevanjem in zaščito demokratičnih institucij ter vzpodbujanjem tolerance v posameznih družbah.

Napotitev – sekondiranje na prosta delovna mesta v okviru OVSE:

OVSE posveča veliko pozornost operacijam na terenu z okoli 3.000 zaposlenimi v 19 terenskih misijah v 17 državah, kar je v primerjavi z drugimi mednarodnimi organizacijami na območju OVSE edinstvena prednost in ključni element za njeno učinkovito delovanje.

Večina delovnih mest v OVSE je namenjena operacijam v terenskih misijah in manjše število za nekatera mesta v OVSE Sekretariatu, ki so razpisana po principu napotitve (sekondiranja) osebja s strani držav članic. OVSE plačuje dnevnice, s katerimi si napotena oseba krije stroške za hrano in stanovanje, višina dnevnice pa je odvisna od življenjskih stroškov v državi gostiteljici OVSE misije in od odgovornosti delovnega mesta (v povprečju okoli 100 EUR dnevno). Napotitve imajo prostovoljen in ne profesionalen značaj.

Čas napotitve traja v glavnem 6 mesecev z možnostjo podaljšanja do največ enega leta in pol. Zainteresirane osebe morajo izpolnjevati OVSE minimalne splošne standarde, zahteve za delo v terenskih misijah in specifične zahteve posamezne terenske misije. Prosta delovna mesta objavljata OVSE in Ministrstvo za zunanje zadeve na svojih spletnih straneh. Na OVSE spletni strani je objavljen prijavni obrazec, ki ga kandidat izpolni z zahtevanimi osebnimi podatki in jih v elektronski obliki pošlje na Ministrstvo za zunanje zadeve na naslov: [email protected]

Opozarjamo, da je ta naslov namenjen izključno za zbiranje prijavnih obrazcev OVSE na razpisana delovna mesta, ne pa za posredovanje informacij. Prijavo na razpisano delovno mesto je potrebno posredovati na Ministrstvo za zunanje zadeve najmanj pet dni pred iztekom roka za prijavo na OVSE. Prijave, ki bodo na naslov ministrstva prispele v krajšem času od petih dni, ne bodo upoštevane.

Kandidati morajo izpolniti prijavni obrazec za vsako razpisano mesto posebej. V kolikor kandidat izpolni obrazec za več razpisanih mest samo z enim prijavnim obrazcem, je taka prijava neveljavna. Prav tako je potrebno upoštevati, da ima splošna prijava, brez navedbe določenega razpisanega delovnega mesta, zelo malo možnosti za uspešno kandidaturo in jo zato odsvetujemo. Ministrstvo za zunanje zadeve, kot kontaktni organ v Republiki Sloveniji, opravi ustrezen predizbor in o tem obvesti OVSE. Sekretariat OVSE opravi dokončen izbor med prijavljenimi kandidati iz sodelujočih držav članic OVSE ter o svoji odločitvi obvesti Ministrstvo za zunanje zadeve. Le-to o rezultatih izbora obvesti kandidata iz Republike Slovenije.

Za podrobnejše informacije se lahko obrnete na Sektor za mednarodne organizacije in človekovo varnost, te. 478 2206 ali 478 2228, faks 478 2249.

Categories
Uncategorized

Test: Ali se znate pokazati na delovnem mestu?

c) več kot 5 lastnosti

2. Zamislite si naslednjo situacijo na delovnem mestu: kolegom morate predstaviti nov projekt. Najmanj deset parov oči je usmerjeno v vas, vsi vas pozorno poslušajo. Kako se obnašate?

c) Če ste dobro pripravljeni in se počutite kompetentni, vam situacija ne povzroča težav.

a) Zelo ste živčni in vse prehitro govorite. Potrebujete nekaj minut, da vas najhujša razburjenost mine.

b) Koncentrirate se, poskušate dihati mirno in enakomerno in govorite počasi. Na ta način si pomagate ostati sproščeni.

3. Ponovno si zamislite zgoraj omenjeno situacijo. Kakšna je vaša telesna drža v vaši predstavi?

a) Ker ste si vse najpomembnejše informacije skrbno zapisali, ves čas usmerjate pogled v dokumente pred vami.

c) Sproščeno stojite pred kolegi, ne da bi prekrižali roke.

b) Usedete se na stol, da bi se nahajali v isti višini s poslušalci.

4. Šef je sklical sodelavce na skupinsko generiranje idej (brainstorming). Kakšen je vaš način udeležbe?

c) Aktivno se udeležujete diskusije. Vnašati lastne ideje je pomembnejše kot molčati in čakati na kakšno briljantno idejo.

a) Samo če ste zares prepričani, da je vaša ideja dobra, se oglasite. Drugače raje pozorno poslušate in si beležite zanimive ideje ostalih kolegov.

b) Ne želite biti v središču pozornosti, zato raje čakate, da najprej kolegi pridejo do besede, preden predstavite lastno idejo.

5. Na kakšen način ogovorite šefa zaradi povišice?

a) Na nikakršen. Če vam sam od sebe ne ponudi višje plače, ga nima smisla nadlegovati zaradi tega.

c) Predstavite mu zgoščen pregled lastnih dosežkov in opravljenih nalog v zadnjem času in ga zatem brez oklevanja vprašate za povišico.

b) Poročate mu o vaših uspešnih projektih in požrtvovalnem delu zadnjih mesecev in mu nato previdno omenite željo po višji plači.

6. V podjetju, kjer ste zaposleni, ste zasledili razpis za novo delovno mesto, ki bi bilo kot ustvarjeno za vas. Kako ukrepate?

b) Šefa vprašate za podrobnosti in mu predstavite konkretne ideje, s katerimi bi se lotili zahtevanih nalog. Zatem ga prosite za potrebne formularje, s katerimi se lahko prijavite za delovno mesto.

a) Pričakujete, da vam bo šef sam ponudil novo delovno mesto, če meni, da ste primeren kandidat.

c) Šefu odkrito zaupate, da vas trenuten položaj ne izpolnjuje in da si želite novih, zahtevnejših izzivov. Zato bi bilo novo delovno mesto idealno za vas.

7. Dobre volje se udeležite pomembnega sestanka in toliko bolj ste presenečeni, ko kolegi in nadrejeni nenadoma krepko skritizirajo vaše delo v zadnjih mesecih. Kako reagirate?

c) Kritiko sicer sprejmete, vendar v lastno obrambo takoj poudarite vaše sposobnosti in talente. Sodelavci ne smejo pozabiti, da ste kljub manjšim spodrsljajem zelo dobri in zanesljivi na vašem področju.

b) Presenečeni ste in zahtevate konkretne primere, da bi kritiko bolje razumeli.

a) Razočarani in prizadeti ste in obljubite, da boste v prihodnosti spremenili vaš delovni način.

8. Nahajate se tik pred pomembnim terminom z novim poslovnim partnerjem. Ste vodilna oseba v bodočem projektu, toda bodoči partner vas najprej pošlje fotokopirati dokumente, kot da bi bili le kakšen asistent. Kaj boste storili?

b) Prijazno se nasmehnite in pomignite praktikantki, da napravi fotokopije namesto vas, preden pričnete z razgovorom.

a) Naglo fotokopirate dokumente, da ne bi že na samem začetku napravili slab vtis. Stranka bo v razgovoru že opazila, da je podcenila vaše kompetence.

c) Samozavestno se smehljate in takoj pojasnite, da fotokopiranje ne spada v vaše delovno področje.

9. Lastnik podjetja prihaja na obisk. Zadolženi ste, da ga sprejmete pred vhodom v stavbo in ga vodite v tretje nadstropje k šefu. Kako poteka pogovor med potjo?

b) Vljudno, ampak neobvezno. Čakate, da prične z razgovorom, postavite par vljudnostnih vprašanj in nadaljujete z običajnim pogovorom.

c) Živahno. Ni vam težko začenjati razgovorov z ljudmi, ne glede na njihovo pozicijo.

a) Redkobesedno. Pred osebami na takšnem položaju vam je nerodno.

Vir: aktiv.si

Categories
Uncategorized

Kako do prostih delovnih mest?

Delovna mesta so v poslovnem in javnem sektorju. Pri vseh velja enako, za prosto delovno mesto morate izvedeti, kontaktirati s pravo osebo in se primerno predstaviti. Metode iskanja se v osnovi delijo na pasivne in aktivne metode.

Metode se med seboj razlikujejo po:

  • vašem delu, vloženem v iskanje,
  • intenzivnosti vašega komuniciranja z delodajalci,
  • vaši proaktivnosti.

Pri pasivnih metodah iskanja zaposlitve vi čakate, da bo podjetje objavilo zaposlitveni oglas ali da bo podjetje z vami vzpostavilo kontakt. Pri aktivnih metodah iskanja zaposlitve pa sami pridete do podjetja in ga prepričate, še preden začne aktivno oglaševati na trgu dela.

Aktivne metode iskanja

Aktivne metode iskanja prostih delovnih mest so v povprečju do 4-krat učinkovitejše. Med aktivne metode iskanja zaposlitve sodijo mreženje, vpis v spletne baze življenjepisov in ciljno komuniciranje s primernimi podjetji.

Uporabljajte seveda obe metodi iskanja, premislite samo, koliko časa boste vložili v posamezno obliko iskanja. Aktivne oblike bi morale zavzeti vsaj 80 odstotkov vašega časa, namenjenega iskanju zaposlitve. Medtem ko pasivnim oblikam ne posvečajte preveč časa. To seveda ne pomeni, da se ne boste prijavili na objavljena prosta delovna mesta, ampak to, da naj ta oblika iskanja zaposlitve ne bova vaša edina.

Kako iskalci zaposlitve najdejo prosta delovna mesta in posledično delo:

do 5 % prek prijave na internetno objavo dela,

do 5 % prek prijave na zaposlitveni oglas v tisku,

do 5 % prek Zavoda za zaposlovanje,

do 5 % prek agencije za zaposlovanje,

do 80 % mreženje in druge aktivne metode iskanja dela.

Pasivne oblike iskanja dela

Pri teh oblikah iskalec pričakuje, da bo delo zanj opravil nekdo drug. To so vse oblike, kjer pošljete prošnjo in pričakujete povraten odziv od ponudnikov dela. Med te oblike sodijo:

Categories
Uncategorized

Pisanje učinkovite ponudbe za delo in življenjepisa

Vedno imejte v mislih delodajalčeve potrebe. Zato ne pišite svojih želja glede dela, ampak se osredotočite na to, kako bi potencialnemu delodajalcu pomagali doseči poslovne cilje.

Prav tako ni priporočljivo, da vsebinsko enako ponudbo za delo pošiljate na različna podjetja. Prilagodite jo posameznemu delovnemu mestu in organizaciji!

a) Pisanje ponudbe za delo

Ponudba za delo je prva priložnost, da naredite vtis na potencialnega delodajalca. Dobro napisana prošnja vam lahko zagotovi vstopnico na razgovor, kar pa še ne pomeni, da boste dobili zaposlitev. Najbolje je, da se držite načela natančnosti in profesionalnosti. V osnovi naj ima pravilno obliko nekje do treh odstavkov, kjer so informacije podane strukturirano.

V prvem odstavku se predstavite in obrazložite, zakaj se obračate na podjetje. Navedite ime delovnega mesta, na katerega se prijavljate, in podatek, kje ste zasledili razpis.

V nadaljevanju na kratko skušajte obrazložiti, zakaj čutite, da ste primeren oziroma najustreznejši kandidat za prosto delovno mesto. Poudarite, kako vaše pretekle izkušnje in znanja ustrezajo delovnemu mestu in kako lahko prispevate k uspešnosti podjetja, v kolikor vas izberejo za svojega sodelavca.

Zahvalite se prejemniku za njegov čas in ne pozabite napisati svojih kontaktnih podatkov, da vas bo delodajalec lahko obvestil o morebitnem razgovoru.

b) Pisanje življenjepisa

Življenjepis je strnjen povzetek, ki izpostavlja ključne informacije o vaši delovni zgodovini, izkušnjah in izobrazbi. Nikoli naj ne vsebuje pretiranih informacij. Namesto tega naj ima pozitiven in k dejanjem in k doseganju rezultatov usmerjen ton. Življenjepis naj bo bralcu zanimiv in privlačen; naj bo podlaga za nadaljnja delodajalčeva vprašanja. Življenjepis morate osveževati sproti, da se ne bo zgodilo, da bi potencialnega delodajalca po nepotrebnem prikrajšali za kakšno pomembno informacijo glede svojih nedavno pridobljenih novih izkušenj.

V nadaljevanju je nekaj vodil, ki vam utegnejo biti v pomoč pri pisanju učinkovitega življenjepisa.

• Osebni podatki vsebujejo vaše ime, priimek, naslov, telefonsko številko, elektronski naslov. Zaželeno je, da priložite tudi svojo fotografijo obraza.

• Podatki o izobrazbi vključujejo podatke o zaključenih šolanjih, tečajih in drugih izobraževanjih. Tu naj bodo opisane vaše sposobnosti, osvojena znanja in kvalifikacije, ključne za delovno mesto, na katerega se prijavljate.

• Delovne izkušnje se navajajo kronološko, in sicer tako, da je najvišje zapisan podatek o vaši zadnji zaposlitvi. Kratko opredelite svoje delovne izkušnje, navedite čas trajanja opravljanja posameznega dela, skupaj z nazivi in organizacijami, za katere ste delali. Izpostavite svoje naloge, zadolžitve in dosežene uspehe.

Na koncu lahko na kratko opišete svoje interese, hobije in način preživljanja prostega časa.

PRILOGE: priporočila in potrdila

Delodajalcu lahko ponudite na vpogled potrdila o zaključenem šolanju ali o posebnih dodatnih izobraževanjih in usposabljanjih. Zelo dobro je, če imate priporočilo nekdanjega delodajalca, saj to povečuje možnost povabila na razgovor in obenem dokazuje, da ste dober delavec. Nikoli ne pošiljajte vseh prilog, ki jih imate, temveč delodajalca le seznanite, katera dokazila ste mu pripravljeni posredovati na posebno željo.

Zelo pomembno:

  • Dolžina življenjepisa naj ne presega dveh tipkanih strani. V kolikor imate manj kot pet let delovnih izkušenj, ga strnite na eno stran.
  • Podajajte resnične in bistvene podatke. Ne olepšujte stanja in ne pretiravajte pri podajanju informacij, saj je potem razočaranje na razgovorih obojestransko.
  • Bodite specifični, ko se prijavljate na določeno delovno mesto in jasno izpostavite tiste osebnostne lastnosti in podatke, ki govorijo o vaši primernosti za opravljanje tovrstnega dela.
  • Kadar se prijavljate na delovna mesta v različnih industrijskih sektorjih, svojo ponudbo za delo prilagodite tako, da bo ustrezala področju dela, na katerem želite delovati.
  • Preden življenjepis odpošljete, ga večkrat preglejte in se prepričajte, da ne vsebuje slovničnih in tipkarskih napak. Priporočljivo je, da ga prebere še kdo drug, saj boste tako dobili objektivno mnenje.
  • Poleg vsebine bodite pozorni tudi na obliko. Imejte v mislih, da ličen in pregleden življenjepis impresionira delodajalca, vam pa poveča možnost povabila na razgovor.
Categories
Uncategorized

Kako oviti delodajalca okrog prsta in dobiti službo

Prilagajanje CV-ja in čim več samoiniciativnosti pri delu in dodatnem izobraževanju – vse to je aktivnim iskalcem zaposlitve že dobro znano. Za tiste, ki želite med iskanjem službe obogatiti svoj CV in si vzeti več časa za nabiranje dodatnih izkušenj, je tu 5 učinkovitih nasvetov za uspešen službolov:

1. Zamislite si in izvedite samostojen projekt

Če želite svoj CV obogatiti z več izvedenimi projekti, vam za to ni treba biti zaposlen ali prejemati plačila za opravljeno delo. Vaš CV temelji na delovnih izkušnjah, ne pa prejetih plačilih. Zato dobro premislite in naredite načrt za (ne preobsežen) projekt. Izvedite raziskavo (npr. s pomočjo brezplačnih spletnih orodij za izvajanje in analizo anket), vzpostavite koristen projekt v okviru društva, v katerem delujete, ali krajevne skupnosti. Ustvarite svoj blog s strokovnimi prispevki ali ponudite javnosti okroglo mizo na določeno temo, ki jo obvladate, in se izkažite kot moderator. Naj bo projekt povezan z delovnim področjem, ki vas zanima in bi radi tu obogatili svoje izkušnje.

2. Postanite prostovoljec

Prostovoljstvo je prava stvar za nabiranje izkušenj, vendar pazite, da vaše delo ne bo samo še prostovoljno. Tej dejavnosti posvetite nekaj svojega časa in v tem okviru počnite nekaj, kar vas veseli in koristi tudi vašemu CV-ju. Vedeti pa morate tudi, da obstajajo delodajalci, ki bodo tovrstne izkušnje izredno cenili, pa tudi taki, ki jih bodo jemali kot oviro ali nepotrebno navlako – saj bi morali vendar moči in čas vlagati neposredno v svojo službo.

3. Primerjajte svoj CV z drugimi

Če si zelo želite točno določene službe, prosite svoje prijatelje, ki delajo ali so kdaj delali v tej panogi, da vam posredujejo svoje CV-je. Preglejte jih in si podčrtajte tiste točke, ki so ključnega pomena za določeno službo. Svoj CV prilagodite v tej smeri, vendar vanj nikar ne vpisujte neresnic.

4. Nihče ne zahteva popolnosti, le trud

Težko je že v začetku obvladati nekaj, kar delate prvič. Če ste se odločili izpeljati nov projekt, ne pričakujte, da boste 100-odstotno popolni. Morda bo vaše prvo moderiranje okrogle mize obupno, ker niste navajeni javnega nastopanja – bo pa vsebina najbrž dobro zastavljena. Tudi tu velja, da vaja dela mojstra. Sedaj lahko v svoj CV zapišete novo delovno izkušnjo.

5. Bodite potrpežljivi

Če želite zares kakovostno dopolniti svoj CV, boste morali aktivno iskanje dela najbrž prekiniti tudi za dobo 6 mesecev. Resno nabiranje izkušenj in izpeljava vsaj približno resnih projektov namreč vzame precej časa. Predvsem pa je vloženi čas odvisen od tega, kako dobro boste zadevo premislili in načrtovali in pri tem res zasledovali svoje karierne cilje. Od danes na jutri se najbrž ne bo zgodilo nič pretresljivega, iz meseca v mesec pa bo vaš CV vse bolj bogat.

Idealni delodajalci za moške in ženske

Ženske obožujejo L’Oréal. Moški ga ne. A tu ni govora zgolj o kozmetični znamki, temveč o podjetju kot delodajalcu. V nemški anketi, kjer so sodelujoče spraševali v katerih petih podjetjih bi najraje delali, je L’Oreal..

vir: sportfit.si

Categories
Uncategorized

S samozaposlovanjem do novih delovnih mest

Program samozaposlovanja je v prvi vrsti namenjen brezposelnim osebam. Že sama izguba službe oziroma redne zaposlitve pomeni za večino hud šok. Čeprav mnogi razmišljajo o ustanovitvi svojega podjetja oziroma obrtne delavnice že dalj časa, se tedaj, ko je treba to zamisel uresničiti, pojavi strah, povezan s številnimi dvomi, ugibanji. To je povsem razumljivo, kajti le malokdo, ki se za ta korak odloči, pozna ves proces, ki je nujen za nemoteno delovanje podjetja, torej od računovodstva, financ, trženja, nabave in podobno. Večini primanjkuje znanja ter podjetniških veščin. Prav zato zavod najprej organizira tridnevno uvodno podjetniško usposabljanje, kjer je mogoče dobiti odgovore na osnovna vprašanja o tem, kako ustanoviti (registrirati) malo podjetje oziroma s. p., kako svojo zamisel razviti v podjetniško priložnost, kako sodelovati z okoljem in podobno. Usposabljanja se lahko nadgrajujejo z različnimi specializiranimi delavnicami, kjer slušatelji osvojijo temelje, trženja, spoznajo zakonodajo, pravne vidike poslovanja, osnove računovodstva in še bi lahko naštevali. Bodoči podjetniki izvedo tudi, kako pripraviti poslovni načrt. V ta namen smo izdelali tudi poseben priročnik.

O vseh teh aktivnostih se brezposelna oseba dogovori s svetovalcem za samozaposlitev. Prav tako tudi preverita, ali ima možnosti in pogoje za uresničitev svoje poslovne zamisli. To pomeni, da mora biti ideja “tržna” ter da je to oseba, ki zmore in zna voditi posle. Poleg tega pri svetovalcu za samozaposlitev dobi tudi seznam zunanjih sodelavcev, ki nudijo svetovalne in izobraževalne storitve. S svetovalcem tudi izbereta oblike svetovanj. Pri tem naj poudarimo, da stroški za svetovanje ne smejo presegati višine 6 zajamčenih plač. Svetovanje in druge storitve so na voljo najdlje eno leto po uresničitvi samozaposlitve.

Vključevanje v različne oblike svetovanj se je v letu 1999 povečalo na vseh področjih, najbolj pa v informativne seminarje. Lani jih je tako bilo vključenih v različne oblike svetovanje 5.623. To je zelo pohvalno, saj bodoči podjetniki ugotavljajo, da je znanje temeljnega pomena za uspešen začetek.

Zavod bodočim podjetnikom v okviru spodbujanja samozaposlovanja pomaga tudi s finančnimi sredstvi. Brezposelnim osebam, ki so bile vključene v program pospeševanja samozaposlovanja in so poleg postopkovne dokumentacije s poslovnim načrtom potrdili možnost uresničitve poslovne zamisli ter s tem njihove samozaposlitve, je namenjena finančna pomoč ob začetku poslovanja. Finančno pomoč je tako možno pridobiti v obliki povračila prispevkov (v skladu z 48.a členom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) ali v obliki nepovratnih finančnih sredstev, kar znaša šest zajamčenih plač oziroma deset zajamčenih plač v primeru samozaposlitve invalida ali v obliki povratnih finančnih sredstev, kjer lahko samozaposlena oseba pridobi milijon tolarjev posojila, hkrati pa lahko koristi tudi ukrep povračilo prispevkov. Povratna finančna pomoč se izvaja v regijah, kjer so že ustanovljeni garancijski skladi. Novela zakona izplačil denarnih nadomestil v enkratnem znesku ne predvideva več.

Kooperative kot ena izmed dodatnih možnosti za nova delovna mesta

Poleg klasičnega samozaposlovanja predstavlja ustanavljanje kooperativ eno izmed možnosti odpiranja novih delovnih mest. V državah Evropske skupnosti imajo kooperative dolgoletno tradicijo, še posebej v zadnjih letih pa postajajo vse bolj učinkovit instrument pospeševanja zaposlovanja. Po podatkih Mednarodne zveze kooperativ je v svetu v različnih kooperativah zaposlenih več kot 100 milijonov ljudi. Trenutno se kooperative najbolje razvijajo v Italiji, Španiji in na Irskem in imajo zelo dobre ekonomske učinke. Tudi Slovenija se bo kot bodoča potencialna članica EU morala približati evropskim smernicam in vzpodbujati oblike dela v kooperativah. Še posebej je to pomembno zato, ker so se obstoječe tržne niše zapolnile. Kooperativa temelji na aktiviranju posameznikov v lokalnih okoljih.

Kooperativa je oblika skupinskega dela vsaj treh posameznikov, ki so se združili oziroma povezali samostojno zato, ker želijo uresničiti poslovno zamisel. Kooperative ustanavljajo ljudje, ki vedo kakšno storitev ali dejavnost želijo opravljati. Delujejo lahko na vseh področjih, kjer se združujejo posamezniki ali institucije za zagotavljanje skupnih ekonomskih, družbenih ter drugih interesov. Njihova poslovna zamisel mora biti tako izdelana, da lahko preživi na prostem trgu. Kooperative se prvenstveno soočajo z ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi cilji okolja, kjer delujejo. Poslovna uspešnost kooperativ temelji na demokratičnih odnosih med člani kooperative. Gre za podjetje, katerega lastniki so člani sami. To pomeni, da ga demokratično vodijo in nadzirajo. Poslovanje mora biti takšno, da zagotavlja pokrivanje vseh stroškov za nadaljnji obstoj.

V Sloveniji že delujejo kooperative na področju kmetijstva (Gorički sad – Puconci, Zeleni vrt – Odranci, Vrtnarstvo – Ptuj, Sadjarska zadruga – Brkini, Vita GIZ Podravje, Eko Kooperativa Kočevske), proizvodnje (Biovez – Slovenska Bistrica), turizma (Park Kralja Matjaža- Črna na Koroškem) in drugih storitvenih dejavnostih ( Univerzal- Kočevje, Modri – Izola, Gao Arhitektke- Ljubljana, Velenje, Sevnica, Prodajno promocijski center – Žalec). Pojavljajo pa se tudi poskusi razvojno raziskovalnih kooperativ (Naš laz – Brezovica, Ipak- Velenje).

Uvajanje kooperativ je Zavod RS za zaposlovanje vzpodbudil z javnim razpisom že v letu 1997, ponovno pa je ta zamisel zaživela v letu 1998. V obeh letih je bilo izbranih 28 projektov uvajanja kooperativ. Pogodbe o izdelavi in izvedbi programa je sklenilo 23 prijaviteljev, do sedaj pa je ustanovljenih 14 kooperativ. Aktivno posluje 11 kooperativ. Trenutno je v programe uvajanje kooperativ vključenih 140 brezposelnih oseb, samozaposlitev pa je že uresničilo 85 brezposelnih oseb. V letošnjem letu pričakujemo, da se bo zaposlilo še vsaj 40 brezposelnih oseb. Glede na dejavnosti, kjer so kooperative ustanovljene, pa predvidevamo nadaljnjo rast zaposlovanja predvsem v kooperativah, ki se ustanavljajo na podeželju. Tu se kaže nujnost povezovanja s turizmom in trgovino.

Kooperative delujejo v skladu z obstoječo državno gospodarsko zakonodajo; v našem primeru v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o zadrugah, ki je s stališča ustanoviteljev kooperative najbolj sprejemljiva oblika organiziranosti kooperative.

Delovanje kooperativ določa šest načel oziroma principov, ki jih je zapisala Generalna skupščina Mednarodne zveze kooperativ.

Vir: livelovetravel.si