Categories
Uncategorized

Za še boljše sodelovanje z delodajalci

Zaradi številnih sprememb na trgu dela, ki so posledica neugodnih gibanj v gospodarstvu, zavod že dalj časa posveča precejšnjo pozornost sodelovanju z delodajalci. Tudi v vseh planskih listinah zavoda je sodelovanje z delodajalci opredeljeno kot ena od temeljnih nalog, zato si prizadevamo že obstoječe oblike sodelovanja z delodajalci izboljšati. V ta namen tudi dopolnjujemo in razvijamo koncept sodelovanja z delodajalci, ki smo ga oblikovali že leta 1994.

Zavod je namreč eden od subjektov na trgu dela, ki ima pomembno in zahtevno funkcijo posrednika med povpraševanjem po delu in njegovo ponudbo oziroma med delodajalci in delojemalci. Strukturno neskladje, ki nastane med zahtevami delodajalca in izobrazbeno strukturo brezposelnih oseb, prijavljenih pri zavodu, predstavlja precejšno oviro pri sodelovanju z delodajalci. Velikokrat se zgodi, da zavod ne more zadovoljiti potreb delodajalca, saj so njegova pričakovanja prevelika. Delodajalci želijo strokoven kader v zelo kratkem času, največkrat takoj, kar je težko zagotoviti ob dejstvu, da imamo na zavodu (podatki so za konec lanskega leta) pri 114.348 prijavljenih brezposelnih osebah, polovico starejših od 40 let, da je 60 % dolgotrajno brezposelnih in 47 % brez strokovne izobrazbe. Zato je pomembno, da se z delodajalci vzpostavi tako sodelovanje, ki bo zagotovilo pretok informacij in omogočilo skupno načrtovanje na daljši rok, hkrati pa služilo kot osnova za oblikovanje programov in ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

V letu 1999 so delodajalci prijavili 148.494 potreb. Povpraševanje je bilo največje po delavcih, potreb po le-teh je bilo 138.688, potreb po pripravnikih pa 9.806. Največ potreb so delodajalci prijavili v storitvenem sektorju, 55,7 % (v primerjavi z letom 1998 za 9,1 % več), v nekmetijskem sektorju pa 43,2 % (v primerjavi z letom 1998 za 0,1 % manj), najmanj pa v kmetijskem sektorju – le 1,0 % potreb (v primerjavi z letom 1998 za 12,3 % več).

Od vseh prijavljenih potreb v letu 1999 je bilo 73,6 % prijavljenih za nova delovna mesta (v primerjavi z letom 1998 za 6,7 % več), za sezonska dela 9,6 % (v primerjavi z letom 1998 za 7,5 % več), za nadomestitev delavcev pa 16,8 % (v primerjavi z letom 1998 za 7,4 % manj). Delež potreb za določen čas je v letu 1999 znašal 70,9 % (za 2,1 % več kot lepo prej).

V letu 1999 je bilo največ potreb prijavljenih na področju predelovalne dejavnosti: 24,9 % od vseh potreb. Sledi področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke porabe, kjer smo zabeležili 18,2 % potreb, področje gradbeništva, kjer je bilo 17,7 % vseh potreb in področje poslovanja z nepremičninami, najema in poslovnih storitev, kjer je bilo 9,5 % potreb.

V letu 1999 je bilo največ realiziranih zaposlitev na področju predelovalne dejavnosti (26,1 % od vseh zaposlitev), sledita področje trgovine, popravil motornih vozil in izdelkov široke potrošnje, kjer je bilo realiziranih 18,6 % zaposlitev in področje gradbeništva, kjer smo zabeležili 17,9 % realiziranih zaposlitev.

Po dosedanjih izkušnjah z delodajalci lahko rečemo, da ti pričakujejo individualno obravnavo ter prijazno, strokovno in hitro storitev zavoda. Na zavodu se tega zavedamo, zato poskušamo z delodajalci navezati stik na različne načine. Čedalje bolj se uporablja metoda obiska pri delodajalcih, ki omogoča spoznavanje delodajalca, njegov proizvodni proces, delovna mesta, razvojne programe.

Vse to upošteva tudi nova doktrina sodelovanja z delodajalci. Predvsem pa določa, da je osnovni cilj zagotoviti čim večje število zaposlitev brezposelnih oseb in vzpostavitev takega sodelovanja z delodajalci, ki bo dolgoročnejše, z visoko stopnjo medsebojnega zaupanja in odzivnosti. Osnovni cilj je tako razdeljen na podcilje:

  • učinkovito kritje potreb po delavcih
  • kakovostnejša in trajnejša zaposlitev brezposelnih oseb
  • oblikovanje učinkovite marketinške strategijeVir: panex.si

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *