S samozaposlovanjem do novih delovnih mest

Program samozaposlovanja je v prvi vrsti namenjen brezposelnim osebam. Že sama izguba službe oziroma redne zaposlitve pomeni za večino hud šok. Čeprav mnogi razmišljajo o ustanovitvi svojega podjetja oziroma obrtne delavnice že dalj časa, se tedaj, ko je treba to zamisel uresničiti, pojavi strah, povezan s številnimi dvomi, ugibanji. To je povsem razumljivo, kajti le malokdo, ki se za ta korak odloči, pozna ves proces, ki je nujen za nemoteno delovanje podjetja, torej od računovodstva, financ, trženja, nabave in podobno. Večini primanjkuje znanja ter podjetniških veščin. Prav zato zavod najprej organizira tridnevno uvodno podjetniško usposabljanje, kjer je mogoče dobiti odgovore na osnovna vprašanja o tem, kako ustanoviti (registrirati) malo podjetje oziroma s. p., kako svojo zamisel razviti v podjetniško priložnost, kako sodelovati z okoljem in podobno. Usposabljanja se lahko nadgrajujejo z različnimi specializiranimi delavnicami, kjer slušatelji osvojijo temelje, trženja, spoznajo zakonodajo, pravne vidike poslovanja, osnove računovodstva in še bi lahko naštevali. Bodoči podjetniki izvedo tudi, kako pripraviti poslovni načrt. V ta namen smo izdelali tudi poseben priročnik.

O vseh teh aktivnostih se brezposelna oseba dogovori s svetovalcem za samozaposlitev. Prav tako tudi preverita, ali ima možnosti in pogoje za uresničitev svoje poslovne zamisli. To pomeni, da mora biti ideja “tržna” ter da je to oseba, ki zmore in zna voditi posle. Poleg tega pri svetovalcu za samozaposlitev dobi tudi seznam zunanjih sodelavcev, ki nudijo svetovalne in izobraževalne storitve. S svetovalcem tudi izbereta oblike svetovanj. Pri tem naj poudarimo, da stroški za svetovanje ne smejo presegati višine 6 zajamčenih plač. Svetovanje in druge storitve so na voljo najdlje eno leto po uresničitvi samozaposlitve.

Vključevanje v različne oblike svetovanj se je v letu 1999 povečalo na vseh področjih, najbolj pa v informativne seminarje. Lani jih je tako bilo vključenih v različne oblike svetovanje 5.623. To je zelo pohvalno, saj bodoči podjetniki ugotavljajo, da je znanje temeljnega pomena za uspešen začetek.

Zavod bodočim podjetnikom v okviru spodbujanja samozaposlovanja pomaga tudi s finančnimi sredstvi. Brezposelnim osebam, ki so bile vključene v program pospeševanja samozaposlovanja in so poleg postopkovne dokumentacije s poslovnim načrtom potrdili možnost uresničitve poslovne zamisli ter s tem njihove samozaposlitve, je namenjena finančna pomoč ob začetku poslovanja. Finančno pomoč je tako možno pridobiti v obliki povračila prispevkov (v skladu z 48.a členom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti) ali v obliki nepovratnih finančnih sredstev, kar znaša šest zajamčenih plač oziroma deset zajamčenih plač v primeru samozaposlitve invalida ali v obliki povratnih finančnih sredstev, kjer lahko samozaposlena oseba pridobi milijon tolarjev posojila, hkrati pa lahko koristi tudi ukrep povračilo prispevkov. Povratna finančna pomoč se izvaja v regijah, kjer so že ustanovljeni garancijski skladi. Novela zakona izplačil denarnih nadomestil v enkratnem znesku ne predvideva več.

Kooperative kot ena izmed dodatnih možnosti za nova delovna mesta

Poleg klasičnega samozaposlovanja predstavlja ustanavljanje kooperativ eno izmed možnosti odpiranja novih delovnih mest. V državah Evropske skupnosti imajo kooperative dolgoletno tradicijo, še posebej v zadnjih letih pa postajajo vse bolj učinkovit instrument pospeševanja zaposlovanja. Po podatkih Mednarodne zveze kooperativ je v svetu v različnih kooperativah zaposlenih več kot 100 milijonov ljudi. Trenutno se kooperative najbolje razvijajo v Italiji, Španiji in na Irskem in imajo zelo dobre ekonomske učinke. Tudi Slovenija se bo kot bodoča potencialna članica EU morala približati evropskim smernicam in vzpodbujati oblike dela v kooperativah. Še posebej je to pomembno zato, ker so se obstoječe tržne niše zapolnile. Kooperativa temelji na aktiviranju posameznikov v lokalnih okoljih.

Kooperativa je oblika skupinskega dela vsaj treh posameznikov, ki so se združili oziroma povezali samostojno zato, ker želijo uresničiti poslovno zamisel. Kooperative ustanavljajo ljudje, ki vedo kakšno storitev ali dejavnost želijo opravljati. Delujejo lahko na vseh področjih, kjer se združujejo posamezniki ali institucije za zagotavljanje skupnih ekonomskih, družbenih ter drugih interesov. Njihova poslovna zamisel mora biti tako izdelana, da lahko preživi na prostem trgu. Kooperative se prvenstveno soočajo z ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi cilji okolja, kjer delujejo. Poslovna uspešnost kooperativ temelji na demokratičnih odnosih med člani kooperative. Gre za podjetje, katerega lastniki so člani sami. To pomeni, da ga demokratično vodijo in nadzirajo. Poslovanje mora biti takšno, da zagotavlja pokrivanje vseh stroškov za nadaljnji obstoj.

V Sloveniji že delujejo kooperative na področju kmetijstva (Gorički sad – Puconci, Zeleni vrt – Odranci, Vrtnarstvo – Ptuj, Sadjarska zadruga – Brkini, Vita GIZ Podravje, Eko Kooperativa Kočevske), proizvodnje (Biovez – Slovenska Bistrica), turizma (Park Kralja Matjaža- Črna na Koroškem) in drugih storitvenih dejavnostih ( Univerzal- Kočevje, Modri – Izola, Gao Arhitektke- Ljubljana, Velenje, Sevnica, Prodajno promocijski center – Žalec). Pojavljajo pa se tudi poskusi razvojno raziskovalnih kooperativ (Naš laz – Brezovica, Ipak- Velenje).

Uvajanje kooperativ je Zavod RS za zaposlovanje vzpodbudil z javnim razpisom že v letu 1997, ponovno pa je ta zamisel zaživela v letu 1998. V obeh letih je bilo izbranih 28 projektov uvajanja kooperativ. Pogodbe o izdelavi in izvedbi programa je sklenilo 23 prijaviteljev, do sedaj pa je ustanovljenih 14 kooperativ. Aktivno posluje 11 kooperativ. Trenutno je v programe uvajanje kooperativ vključenih 140 brezposelnih oseb, samozaposlitev pa je že uresničilo 85 brezposelnih oseb. V letošnjem letu pričakujemo, da se bo zaposlilo še vsaj 40 brezposelnih oseb. Glede na dejavnosti, kjer so kooperative ustanovljene, pa predvidevamo nadaljnjo rast zaposlovanja predvsem v kooperativah, ki se ustanavljajo na podeželju. Tu se kaže nujnost povezovanja s turizmom in trgovino.

Kooperative delujejo v skladu z obstoječo državno gospodarsko zakonodajo; v našem primeru v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in Zakonom o zadrugah, ki je s stališča ustanoviteljev kooperative najbolj sprejemljiva oblika organiziranosti kooperative.

Delovanje kooperativ določa šest načel oziroma principov, ki jih je zapisala Generalna skupščina Mednarodne zveze kooperativ.

Vir: livelovetravel.si